Janko
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je priprava na vroče dni izjemno pomembna, saj daljša obdobja vročine lahko povzročijo različne zdravstvene težave in pregretje telesa.
Nova vremenska informacija: Arso stopnjo opozorila dvignil na najvišjo
Agencija RS za okolje je zaradi stopnjevanja toplotne obremenitve za soboto izdala rdeče opozorilo za jugozahodni del Slovenije, za nedeljo pa tudi za osrednji del države. Za preostali del države velja oranžno opozorilo.
Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) bi se lahko temperature v nedeljo povzpele krepko nad 30 stopinj Celzija, na Primorskem in v Ljubljani tudi do 36 stopinj Celzija.
Ko je zelo vroče, nam najpogosteje postane nelagodno, tudi slabše se počutimo. Vendar pa daljša izpostavljenost vročini lahko vodi tudi do dehidracije, izpuščajev na koži, vročinskih krčev, izčrpanosti, omedlevice ali celo vročinske kapi in smrti.
Če opazimo, da se nekdo močno poti, ima hiter in šibak pulz, omotico, slabost ali celo bruha, ga moramo čim prej premakniti v hladen prostor, ga hladiti z obkladki in ventilatorjem ter mu ponuditi tekočino po majhnih požirkih. Gre za vročinsko izčrpanost, ob kateri je priporočljiv čimprejšnji stik z zdravnikom.
Pozorni pa moramo biti tudi simptome vročinske kapi. Ta se kaže z vročo, lahko tudi suho kožo, hitrim utripom, krči in motnjami zavesti. V tem primeru je treba takoj poklicati 112, osebo umakniti v hladen prostor in jo začeti ohlajati. Če je oseba nezavestna, ji tekočine ne dajemo, saj obstaja nevarnost zadušitve zaradi odsotnega refleksa požiranja, opozarjajo na NIJZ.
Kako si lahko pomagamo?
Tudi v primeru zaščite pred vročino je najbolj pomembna preventiva. Ključno je, da zmanjšamo obremenitev s toploto in olajšamo hlajenje telesa. "Hladimo sebe in prostore," poudarjajo na NIJZ.
"Prostore hladimo in ohranjamo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa manj. Svetujemo uporabo zunanjih senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov," pravijo strokovnjaki NIJZ.
Pomagamo si lahko tudi z ventilatorji in klimatskimi napravami, pri čemer NIJZ opozarja, da ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35 stopinj Celzija. Če je doma prevroče, se lahko odpravimo v javno dostopen hladen prostor, kot je knjižnica, šola ali nakupovalno središče. "Tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine," pravijo na NIJZ.
Priporočajo tudi, da se, če je le mogoče, iz mesta umaknemo v naravo, v senco dreves. "Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo, hladnimi, vlažnimi oblogami (glava, vrat, roke, noge)," dodajajo.
Omejimo fizično aktivnost in jejmo lahko hrano
Za zmanjšanje nastajanja telesne toplote je priporočljivo omejiti fizično aktivnost, saj telo med naporom proizvaja dodatno toploto. Aktivnosti na prostem je zato najbolje načrtovati v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, ko so temperature nižje. Priporočljivo je tudi uživanje lahke hrane v manjših obrokih, saj težki in obilni obroki dodatno obremenjujejo organizem.
Za učinkovito odvajanje telesne toplote je priporočljivo nositi lahka in ohlapna oblačila ter piti dovolj tekočine, saj se telo v vročini ohlaja predvsem s potenjem. Najboljša izbira je voda, medtem ko se je priporočljivo izogibati alkoholu, kofeinu in zelo sladkim pijačam, ki lahko pospešijo izgubo tekočine. Piti je treba redno, tudi če še ne občutimo žeje. (N1info)