Pol leta po tragediji v Velenju: zakaj inšpekcijski postopek še ni končan?

Pred dnevi je minilo natančno pol leta, ko je v Velenje oziroma vso državo zarezala ostra bolečina. V premogovniku se je zgodila huda rudarska nesreča, v kateri so trije rudarji izgubili življenje. Šest mesecev pozneje rudarska inšpekcija še vedno preiskuje okoliščine nesreče. Zakaj inšpekcijski postopek traja tako dolgo?

20. januarja je v Premogovnik Velenje na čelu jame Preloge na globini 470 metrov vdrla glina, ki je zasula tri rudarje. Stekla je reševalna akcija, a nesreče ni preživel nihče.

Na dan nesreče so v Velenje nemudoma prišli tudi rudarski inšpektorji in začeli raziskovati okoliščine tragedije. Šest mesecev pozneje izsledki še vedno niso znani.

Zakaj postopek traja tako dolgo, smo vprašali inšpektorat za naravne vire in prostor, kamor spada tudi rudarska inšpekcija.

Pojasnili so, da inšpektorji ob tovrstnih nesrečah zberejo, analizirajo in preverijo obsežno dokumentacijo. Gre za tehnične elaborate, rudarsko tehnično dokumentacijo, interne protokole, evidence delovnih postopkov, izkaze o usposabljanjih, izjave delavcev, meritve in revizije, ki so bili izvedeni pred nesrečo in po njej.

Dokazi, razgovori z vpletenimi, izvedenska mnenja ...
Inšpektorji sodelujejo tudi z drugimi pristojnimi organi, po potrebi se vključujejo še neodvisni strokovnjaki.

V konkretnem primeru so inšpektorji zbrali potrebne dokaze in opravili razgovore z vpletenimi. Prav tako so pridobili izvedensko mnenje o "geološki situaciji na mestu vdora glinastega materiala v jami Preloge Premogovnika Velenje".

Spomnimo: v rov je po prvih ocenah vdrlo med 500 in 700 kubičnih metrov mokrega glinenega materiala.

"Očitno smo zadeli v geološki del, sloj, ki ga nismo predvideli," je v dneh po nesreči dejal direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. Ob tem je dodal, da je rudarjenje izjemno brutalen poklic, saj se ne da natančno napovedati, kaj točno se bo v jami zgodilo.

"Čeprav imamo tukaj največji enovit sloj lignita na svetu, so tudi v njem skrite manjše geološke anomalije, ki jih ni mogoče napovedati. Z vrtalnimi deli jih lahko zaznaš izključno s srečo. Sloja se ne da tako podrobno raziskati, da bi lahko te zadeve predvideli," je januarja pojasnil Mavec.

Na inšpektoratu za naravne vire in prostor so za N1 pojasnili, da so v okviru inšpekcijskega postopka pridobili še dodatno izvedensko mnenje, ki vključuje geomehanski 3D računalniški model z namenom simulacije odkopavanja premoga na dotičnem odkopu, kjer se je zgodila nesreča.

"Obsežne zbrane dokumente mora inšpekcija temeljito pregledati in preučiti ter na podlagi zbranih dokazov pripraviti zaključno pisno mnenje, kot to določa zakon o rudarstvu," so še dodali. (N1info)