Antična nekropola v Šempetru brez državne podpore: projekt za ohranitev kulturnega bisera ponovno zavrnjen

Kljub več kot desetletju prizadevanj Občine Žalec za ohranitev in ureditev ene najpomembnejših arheoloških znamenitosti v Sloveniji – Antične nekropole v Šempetru v Savinjski dolini, je projekt ureditve arheološkega parka – Spektacijeva grobnica tudi tokrat ostal brez sofinanciranja s strani Ministrstva za kulturo.

Na javnem razpisu za trajnostno obnovo kulturnih spomenikov projekt ni bil izbran, čeprav je prejel visokih 90 od 100 možnih točk. Razlog? Nepopolna dokumentacija na ravni izvedbenega projekta (PZI), ki zaradi obsežnosti še ni bila dokončana do roka. Medtem ko so bili za sofinanciranje izbrani projekti z vsaj 98 točkami – tudi taki, ki se nanašajo na spomenike lokalnega pomena, ostaja kulturni spomenik državnega pomena brez sredstev.

Občina Žalec je sicer nemudoma po racionalizaciji projekta naročila pripravo PZI dokumentacije, a je zaradi roka za oddajo prijave (15. 11. 2024) ostala tik pod pragom. Projekt prve faze vključuje pokritje Spektacijeve grobnice, izvedbo restavratorskih posegov, električno infrastrukturo in parkovno ureditev, njegova ocenjena vrednost pa znaša približno 1,17 milijona evrov z DDV.

Od razglasitve nekropole za državni spomenik (2003) ni bilo nobenih sistemskih finančnih vlaganj s strani države, SAZU ali Pokrajinskega muzeja Celje, ki so sicer njeni formalni lastniki. Vsa sredstva za vzdrževanje, javna dela, prostovoljno delo in projektno dokumentacijo je zagotovila Občina Žalec – skupaj preko 200.000 evrov, dodatno pa še več kot 54.000 evrov ocenjenega prostovoljnega dela s strani Turističnega društva Šempeter.

Kljub večkratnim pobudam in tudi skupni zahtevi vseh občin Spodnje Savinjske doline (Žalec, Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko), odgovora ministrstva ni bilo. Namesto sistemske rešitve je prišla zavrnitev.

Kar šest županov regije zato od ministrice dr. Aste Vrečko zahtevajo takojšnje ukrepanje: zagotovitev stabilnega financiranja za tekoče vzdrževanje in prenovo, ter vključitev projekta ureditve arheološkega parka v Načrt razvojnih programov države.

Kot poudarjajo, gre za kulturno dediščino državnega pomena, ki si zasluži vsaj enakopravno obravnavo kot projekti lokalnega značaja: »Ne želimo, da se kulturna dediščina propadanja prepusti prostovoljcem in občinskemu proračunu. Gre za odgovornost države, ki mora končno stopiti zraven.«