Novo pravilo, če vas na prostem ujame nevihta

Počep ne velja več kot dobra zaščita pred nevihto z bliskanjem, je sporočil ameriški Nacionalni svet za varnost pred strelami.

Začenja se sezona neviht.  Med navodili o tem, kaj narediti, če vas zajame nevihta, je običajno tudi nasvet, da če nimate ustreznega zavetja, počepnite, saj naj bi tako zmanjšali površino telesa in s tem možnost, da v vas udari strela.

Zdaj pa, vsaj v ZDA, tega ne priporočajo več. Kot piše portal Popular Science, ameriški Nacionalni svet za varnost pred strelami opozarja na zastarele varnostne nasvete.

“Počep le podaljša čas izpostavljenosti strelam”
“Tako imenovana poza počepa – ko oseba čepi z rokami nad glavo – ni več priporočena kot najboljša oblika zaščite med nevihto z bliskanjem,” piše portal.

“Če vas ujame nevihta na prostem, je najbolje, da se čim hitreje umaknete nekam na varno,” je v izjavi za javnost povedal John Jensenius, strokovnjak za varnost pred strelami pri Nacionalnem svetu za varnost pred strelami.

“Čim prej ste na varnem, manj tvegate. Počep le podaljša čas izpostavljenosti strelam.”

Analiza iz leta 2008, ki sta jo izvedla Nacionalna vremenska služba in omenjeni Nacionalni svet, je pokazala, da počep nima nobenega učinka pri preprečevanju poškodb zaradi udara strele.

Kot pojasnjujejo, počep le nekoliko zmanjša tveganje pri bližnjih udarcih, ker zmanjšuje višino in zmanjšuje potencialno razliko električnega toka v telesu, pred neposrednim udarom strele pa ne ščiti. Posodobljeno priporočilo se glasi: “Ko zagrmi, pojdi noter!”

Kaj če zaklonišča ni blizu?
Seveda obstaja tudi možnost, da vas nevihta ujame na terenu, kjer zaklonišče ni “nekaj korakov stran”. Kaj narediti v tem primeru?

Prvi ukrep naj bo, da poiščete najnižjo točko na terenu – jarek ali udornino – v kateri pa ne sme biti vode. Suha struga ali jarek sta najboljša.

V gorah je situacija še težja in manj obvladljiva. Vsekakor se je treba takoj umakniti z vrhov, slemen ali izpostavljenih grebenov na nižje območje. Kolikor hitro je mogoče (treba je namreč paziti tudi na varnost ob sestopu), je treba sestopiti v najbližjo grapo ali dolinico. Nikoli se ne smete ustavljati ob osamelih drevesih ali skalah ali ob vznožjih razglednih stolpov.

V gozdu se izogibajte najvišjim drevesom ali robu gozda. Če vas nevihta ujame pri plavanju v jezeru ali morju, čimprej odplavajte na obalo in tam poiščite zavetje.

Portal Scalar med ukrepi za zmanjšanje možnosti udara strele še vedno priporoča tudi čepenje oz. sedenje v “nevihtnem položaju”, a poudarja, da če nas nevihta zaloti na prostem, poiščimo najbližje varno zatočišče. Če imamo nahrbtnik, blazino ali kaj podobnega, čepimo na njem. Ker navadno nevihta traja dlje časa, se lahko na tla tudi usedemo, pri čemer damo noge čim bolj k sebi. Ta položaj imenujemo “nevihtni položaj”. Najpomembneje pri tem je, da smo čim nižji in se s čim manjšo površino dotikamo tal. Na tla se nikoli ne uležemo.

Kako veste, da je možnost udara strele velika?
Če se vam dvignejo lasje, občutite mravljinčenje na koži ali opazite znake statične elektrike, to pomeni, da se v zraku nabira električni naboj – nemudoma poiščite zavetje.

Drugi znaki, da je strela blizu, so zvok grmenja, kovinski vonj v zraku in temne oblake. Ko ste enkrat v notranjosti, se ne dotikajte naprav, priključenih na elektriko. Izogibajte se vodovodnim napeljavam, ne uporabljajte telefona s kablom.

Ne približujte se zunanjim vratom in oknom in ne lezite na tla v garaži, še piše portal. (N1info)