Na Paškem Kozjaku predvidena postavitev vetrnih elektrarn sproža ostre odzive

V občini Dobrna se je razvnela razprava o predvideni postavitvi vetrnih elektrarn na Paškem Kozjaku, ki ga mnogi poznajo kot priljubljeno planinsko destinacijo. Projekt, ki ga razvijajo Dravske elektrarne Maribor (DEM), predvideva izgradnjo štirih vetrnih turbin, visokih približno 225 metrov, s skupno nazivno močjo do 28 MW. Kljub odškodnini, ki bi jo za poseg prejela Občina Vitanje, so lokalni prebivalci in naravovarstveniki izrazili resne pomisleke. Civilna iniciativa, ki se je oblikovala kot odziv na projekt, opozarja na številne negativne vplive na okolje in prebivalce. Med največjimi skrbmi je izpostavljena nevarnost nizkofrekvenčnega hrupa in vibracij, ki jih ustvarjajo turbine. Strokovne raziskave nakazujejo, da lahko to povzroči zdravstvene težave, kot so motnje spanja, utrujenost, glavoboli in vrtoglavice.

Poleg tega se območje predvidene gradnje nahaja v bližini vodovarstvenih področij, kar povečuje tveganje za onesnaženje pitne vode. Naravovarstveniki opozarjajo tudi na uničenje habitatov, prekinitev migracijskih poti divjih živali in vizualno degradacijo naravnega okolja.

Tveganja za varnost in trajnostnost

Gradnja vetrnih elektrarn na gozdnatem področju Paškega Kozjaka bi zahtevala obsežno poseganje v naravo, vključno s krčenjem gozdov in izravnavo terena. Poleg tega obstaja tveganje za plazove, vetrolome ter poźre v generatorjih.

Dodatno zaskrbljenost povzroča vprašanje ekološkega odtisa projekta. Vetrne turbine imajo življenjsko dobo približno 20 let, pri čemer obraba lopatic povzroči sproščanje škodljivih snovi v okolje. Posebej sporno je prisotnost bisfenola A, kemikalije s potencialno škodljivimi učinki na zdravje in okolje.

Brez jasnih zakonskih regulativ

Kljub obsežnim razpravam Slovenija še vedno nima določenih predpisov glede minimalne varnostne razdalje vetrnih elektrarn od stanovanjskih objektov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča vsaj 2 kilometra, vendar predvidena lokacija turbin predvideva oddaljenost le 400 metrov od najbližjih bivališč.

Projekt ostaja predmet intenzivne javne razprave, pri čimer civilna iniciativa poziva k ponovnemu premisleku o lokaciji in obsegu posega. Vprašanje, ali bodo vetrne elektrarne na Paškem Kozjaku zares prispevale k trajnostnemu razvoju, ostaja odprto.