Zaradi jemanja oziroma dejanja podkupnin pri gradbenih storitvah so celjski kriminalisti ovadili štirinajst fizičnih in šest pravnih oseb

Kriminalisti  Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so zaključili s preiskavo  sumov storitev več kaznivih dejanj s področja korupcije - kazensko pravno kvalificiranih kot jemanje podkupnine po 261. členu  KZ-1 in dajanje podkupnine  po 262. členu KZ-1. Na Specializirano državno  tožilstvo so zoper štirinajst izičnih  in šest pravnih oseb, podali  kazensko ovadbo zaradi suma storitve dvaindvajsetih kaznivih dejanj s  področja korupcije.  S preiskovanjem omenjenih kaznivih dejanj so začeli v letu 2019, pri tem pa izvedli več kot sto posameznih preiskovalnih dejanj.

Pri zbiranju dokazov, kjer so poleg klasičnih preiskovalnih metod uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe, so zbrali zadostno število dokazov zoper štiri  javne  uslužbence, zaposlene na dveh občinah na celjskem območju, ki so od leta 2015 dalje zlorabljali svoj položaj in so v postopkih izvedbe javnega naročanja, od ponudnikov gradbenih  storitev  zahtevali oz. sprejemali denarne nagrade, darila ter druge koristi. Uslužbenci so z zlorabo  zaupanega položaja, v okviru katerega so pripravljali razpisno dokumentacijo oz. vodili postopke javnega naročanja, vplivali na izbiro ponudnika v postopkih  javnega  naročanja  na način, da so prilagodili razpisne  pogoje, tako da so ustrezali samo točno določenemu ponudniku, ali da so namerno razveljavili postopek javnega naročanja ter nato ob ponovni izvedbi le tega, privilegiranega ponudnika seznanili s konkurenčnimi ponudbami  ter  ga  tako postavili v privilegiran  položaj, saj so mu omogočili, da je oddal ponudbo, ki je bila ugodnejša od konkurenčnih ponudnikov.

Javni uslužbenci so se v postopkih evidenčnega javnega naročanja s ponudniki tudi dogovorili, da so jim posredovali več različnih ponudb, pri čemer so nato po prejetju vseh ponudb posegli v že prejete ponudbe in sicer tako, da so nadomestili ponudbo točno določenega ponudnika s ponudniku bolj ugodno ponudbo, s čimer so mu omogočili pridobitev posla in najvišji možen dobiček glede na konkurenčne ponudbe.

V postopkih javnega naročanja s presojo prispelih ponudb, kjer ni potrebno izvesti  objave  javnega naročila na portalu, so javni uslužbenci  izbrali svoje favorizirane ponudnike s pomočjo t.i konkurenčnih ponudb, kar pomeni, da se  je  postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno, pri čemer so favorizirani ponudniki osumljenim  vnaprej  posredovali imena ostalih fiktivnih  ponudnikov, katerim so nato osumljeni javni uslužbenci poslali povpraševanje, nato pa so izmed  fiktivnih kontra ponudb, z dogovorjeno vsebino, izbrali »najugodnejšo« ponudbo že vnaprej izbranega ponudnika.

Kriminalisti so v sklopu preiskave tudi ugotovili, da so se za prejem kontra ponudb dogovarjali ponudniki, ki so si »usluge« vračali, s čimer so drug drugemu omogočali, da so lahko pridobivali posle in tako izrivali konkurenco. Tako so bila v postopkih  izvedbe javnega naročanja kršena načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Ponudniki storitev so z izmenjavo konkurenčnih ponudb in dajanjem nezakonitih nagrad  ter daril, izpodrivali zdravo in za normalno funkcioniranje trga nujno potrebno konkurenco.  Na takšen način so ustvarjali monopol na določenem območju, pri čemer so neupravičeno ustvarjali t.i ekstra dobiček, saj jim je to omogočalo, da so podajali ponudbe, ki so bistveno presegale realne vrednosti na trgu. Pri temu ne gre spregledati, da ponudniki storitev niso  stremeli k temu, da bi kot najugodnejši ponudnik na trgu pridobili posel v vrednosti, ki  biupravičevala porabljena  sredstva in opravljeno storitev, ampak so namerno višali ceno,  saj so se zavedali, da bodo dogovorjene konkurenčne ponudbe kljub temu presegale vrednost njihovih ponudb, s čimer so si na nezakonit način  pridobivali protipravno premoženjsko korist. Glede na samo razširjenost podajanja tovrstnih ponudb, je mogoče trditi, da so ponudniki storitev s tem tudi dodatno pomagali k dvigu vrednosti takšnih storitev na trgu, kar je pripomoglok pridobivanju višjih dobičkov, posledično pa tudi k višji porabi javnih sredstev za izvajanje gradbenih storitev.

Do zlorab položajev s strani javnih uslužbencev in posledično do pridobitve posla  favoriziranim ponudnikom gradbenih storitev je prihajalo tako rekoč pri vseh  fazah gradnje in sicer projektiranju, izgradnji in nadzoru. Prav tako je na podlagi ugotovitev preiskave mogoče trditi, da so bili izvajalci med vsemi fazami med seboj povezani oz. so imeli prijateljski odnos, zaradi česar se  utemeljeno  poraja  vprašanje o ustrezni  izvedbi  nadzora nad izvedenim delom, kakor tudi o kakovosti izvedenih del.

Ponudniki storitev so si med seboj izmenjali več kot sto konkurenčnih ponudb.

Z omenjenimi  korupcijskimi kaznivimi  dejanji  so osumljenci zase ali za druge  osebe pridobivali protipravno premoženjsko korist in posledično tudi povzročali veliko  premoženjsko škodo občinskim blagajnam in državnemu proračunu oz. porabnikom javnih sredstev, vendar pa je realno vrednost zelo težko oceniti, saj je z omenjenim dejanji nastajala škoda tudi posredno, ko se  je dvigala realna vrednost za opravljanje gradbenih storitev. Prav tako ne gre spregledati, da se je s takšnim načinom tudi onemogočalo delovanje oz. sklepanje poslov s porabniki javnih sredstev konkurenčnim družbam, ki se niso posluževale nezakonitih načinov pridobivanja poslov.

Preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj  je ena od temeljnih prioritet policijskega  dela.  Permanentni izziv za policijo je učinkovitost pri identifikaciji  pojavnih oblik in področij korupcijske kriminalitete tako v javnem kot  zasebnem  sektorju  ter  njeno  preiskovanje,  saj običajno po storitvi korupcijskih kaznivih dejanj ni materialnih dokazov ali pa so zelo redki. V primeru korupcijskih kaznivih dejanj so kazensko odgovorni tako dajalci  kot  prejemniki podkupnin, kazniva dejanja pa se dogajajo v zelo ozkih in zaprtih krogih oseb, ki zaradi lastnih interesov nimajo interesa po razkritju teh dejanj pred organi pregona.

Zato je bila policija pri utemeljevanju sumov storitve teh kaznivih dejanj v preteklem  obdobju praviloma najbolj uspešna, kadar je pri preiskovanju uporabila prikrite preiskovalne ukrepe, ki so najkvalitetnejši dokazni vir pri korupcijskih kaznivih dejanjih.

Eno od področij, kjer so korupcijska tveganja velika, je področje javnega naročanja, kjer se  korupcijska tveganja  lahko  pojavljajo v vseh fazah javnega  naročila od priprave  razpisne dokumentacije do faze sprejemanja ponudb in njihove izbire, kot tudi kasneje v fazi izvajanja pogodbe. Poleg tega  policija  svoje  aktivnosti na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije usmerja tudi na druga bolj izpostavljena področja kot so uradna dolžnost in javna pooblastila, zdravstvo, bančništvo in zaščita finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije.

Ravno  tako  med  korupcijska  tveganja  uvrščamo  tudi korupcijo v športu, Slovenije  je  sopodpisnica Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih  tekmovanj,  od  leta 2021 je v veljavi tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah  kazenskega  zakonika,  ki v 212. členu opredeljuje nedovoljeno prirejanje rezultatov športnih tekmovanj.

Število  obravnavanih  korupcijskih kaznivih dejanj v letu 2021 je bilo nad desetletnim  povprečjem  (tj. 130), saj je policija vložila kazenske ovadbe in  poročila  v  njihovo  dopolnitev  za  178  kaznivih  dejanj korupcijske kriminalitete. V zadnjih petih letih so med korupcijskimi kaznivimi dejanji prevladovala kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila.

V   letošnjem   letu  je  policija  do  sedaj  na  področju  odkrivanja  in preiskovanja   korupcijskih  kaznivih  dejanj  obravnavala  in  na  državna tožilstva  poslala  kazenske  ovadbe za 67 korupcijskih kaznivih dejanj, za katere  so  bile  osumljene  104  fizične  osebe. V teku pa je še vedno več drugih  predkazenskih postopkov za različna korupcijska kazniva dejanja, ki jih policisti obravnavajo.

Poleg  tega  je v letošnjem letu policija na državna tožilstva poslala tudi 24 poročil za zaznana korupcijska kazniva dejanja, pri katerih po zaključku predkazenskega postopka ni bilo podlage za kazensko ovadbo.

Policija  je aktivna tudi na področju medinstitucionalnega sodelovanja, saj v okviru izobraževanja, posvetovanj, izmenjavo podatkov sodeluje s Komisijo za  preprečevanje korupcije, Finančno upravo Republike Slovenije in drugimi državnimi organi. V pripravi je tudi nov Sporazum o sodelovanju na področju preprečevanja   korupcije   med   Policijo  in  Komisijo  za  preprečevanje korupcije, ki bo predvidoma podpisan konec septembra. (policija)