Kdo je Miro?

Upravni odbor kluba je pred kratkim na mesto direktorja kluba imenoval Mira Benicky, ki bo svoje delo uradno nastopil 1. avgusta. V kratkem intervjuju ga lahko že v naprej nekoliko bolje spoznate.

Kdo je Miro Benicky? 

Rojen Slovak, vendar od najstniških let v Sloveniji, tako da se tukaj počutim kot doma. Po končani mednarodni gimnaziji v Ljubljani, sem najprej študiral v Sloveniji, potem pa na Slovaškem ter Švici, smer psihologija. Po duši športnik, tekmovalno nogomet, amatersko tenis in vse ostalo z žogo. Kljub temu, da se z rokometom nisem aktivno ukvarjal sem od študentskih let spremljal uspehe ter lahko rečemo zlato ero slovenskega in seveda celjskega rokometa. Po skoraj desetih letih delovanja na področju mednarodnih financ, sem leta 2017 aktivno vstopil v rokometne vode in opravljal delo direktorja pri slovaškem serijskem prvaku Tatran-u, iz mojega rodnega mesta Prešov.

Ste slovaški državljan, a močno vezani na Slovenijo – kaj je tisto kar vas veže, kdaj se je vse skupaj začelo?

V Slovenijo sem se preselil z očetom leta 1998. Oče je bil trgovski predstavnik na slovaški ambasadi v Ljubljani, jaz pa sem obiskoval Mednarodno gimnazijo IBO Bežigrad. Z leti, skozi študij, pozneje pa preko poslovnega sveta, sem spoznal prijatelje ter si ustvaril družino. S partnerko Majo imava petletno hčerko Kailee Dašo in skupaj se veselimo novih izzivov v Celju.

Kdaj in kako ste prišli v stik z rokometom?

Rokomet ima v Sloveniji ter v širši regiji bogato tradicijo in zgodovino polno uspehov. Šampionska pot Celjanov v sezoni 2003/2004 me je očarala v vseh pogledih in definitivno pritegnila k rokometu. Leta 2017 sem aktivno vkorakal v rokometne vode skozi vodenje Tatrana Prešov.

Koliko poznate celjski rokometni klub? Kaj je tisto, kar ta klub dela privlačen?

Z vsem spoštovanjem do vseh udeležencev v slovenskem rokometu, Celje je srce in sinonim za rokomet in njegove uspehe na domači in mednarodni sceni. Skozi bolj, včasih pa tudi nekoliko manj uspešne sezone, so navijači z užitkom spremljali številne velikane rokometa. A kljub kvalitetam posameznikov v svoji generaciji smatram, da je celjski rokomet in uspehe povezoval ekipni duh ter neskončna podpora navijačev. Prav ta podpora in predanost navijačev dajejo klubu nekaj posebnega v svetu rokometa.

Delovali ste v Tatranu na slovaškem. Kako bi ocenili glavne razlike med slovaškim in slovenskim trgom ter posledično slovaškim in slovenskim rokometom?

Medtem ko je Slovenija redni udeleženec največjih reprezentančnih tekmovanj, kar velja tudi na klubski ravni, ima samostojna Slovaška precej skromno rokometno zgodovino. V konkurenci najbolj popularnih športov na slovaškem, hokeja na ledu in nogometa, je rokomet v ozadju. Posledično se z njim ukvarja manj otrok, na profesionalni ravni deluje le nekaj klubov in med vrhunski posamezniki najdemo le peščico imen. Tudi iz tega vidika je delovanje Tatrana Prešov veliki uspeh za slovaški rokomet, kar pa ni primerljivo z vsemi dosežki celjskega in slovenskega rokometa.

Bili ste na tekmi z Barcelono…kaj vas je navdušilo in kaj bi še lahko bilo bolje?

Zaključek sezone, proti poznejšemu zmagovalcu lige prvakov Barceloni, je pokazal na že omenjeno povezavo med navijači in klubom, oziroma strast za rokomet. To je le še dodatna potrditev, da celjski rokomet spada v najbolj prestižno klubsko tekmovanje. Vzdušje skozi celotno tekmo je bilo izjemno, povsem sproščeno druženje navijačev in igralcev po tekmi pa eden od razlogov zakaj šport pripada ljudem. Srčno upam, da bomo v novo sezono vstopili tam kjer se je končala prejšnja in sicer ob skupnih rokometnih užitkih, ob številni podpori s tribun.

Kako bo potekalo vaše delo v Celju, kdaj začnete, kje boste bivali, kako ste si zamislili svoje delo?

Uradno pričnem z delom 1. avgusta, vendar pa planiram nekaj obiskov klubskih pisarn v času junijskega mladinskega SP za ženske, ki bo delno potekalo v dvorani Zlatorog. Kljub temu, da imamo družinsko hišo v Ljubljani, želim delu v klubu nameniti veliko časa in bom skozi teden stanoval tudi v Celju. Obseg dela v rokometnem klubu mi ni tuj, vendar je RK Celje Pivovarna Laško institucija na visokem nivoju in temu primerno želim vložiti svojo energijo in predanost. Nenazadnje želim poleg klubske stroke postopoma spoznati okolje, ljudi in navijače, da bomo celjsko rokometno zgodbo gradili s skupnimi močmi.

Kaj je tisto, kar bo vaša prva ali pa najpomembnejša naloga, ko 1. avgusta začnete z delom v klubu?

Ob uvrstitvi v ligo prvakov nas čaka evropska sezona in vrnitev elitnega rokometa v Zlatorog. Ob upanju, da se po več kot dve letih izognemo koronskim omejitvam, bo glavna naloga vrniti navijače na tekme. Ponovno navaditi ljudi na obisk tekem, ne le mednarodnih, ampak tudi domačih. Želimo delovati v smeri, da bodo navijači še bolj povezani z igralsko ekipo, da bo vsaka tekma priložnost za skupno druženje in obisk dvorane ne bo le rokomet, temveč bo dogodek obiskovalcem ponudil celovit užitek.

Kje vidite klub ob koncu prihodnje sezone in kje v obdobju naslednjih petih let?

Pri vsakem planiranju so športni cilji v ospredju, predvsem uspešnost na domači sceni. Ubranitev naslova in prisotnost v pokalu do zaključnih tekem sta dva glavna cilja v vsaki sezoni. Tukaj je še Evropa, kjer pa moramo biti iskreni in se zavedati, da je že sama udeležba v družbi najboljših privilegij. Tako pač je. Časi in navade se spreminjajo in kot sem že omenil želimo, da obisk tekme ne bo le o samem športu, temveč bo priložnost za posameznike in družine, da teh nekaj ur izkoristijo podobno kot je temu pri obisku kina, gledališča in drugih razvedrilnih možnosti. Ta trend opažamo vsepovsod po svetu in za nas vse predstavlja dolgoročni izziv katerega se bomo lotili postopoma, z občutkom in skupaj z našimi navijači oblikovali sodobni RK Celje Pivovarna Laško. (RKCPL)