Oglas
Poslušaj v živo V živo
V živo Maraton GNH Radio Fantasy

Posodobljeno z izjavo: NA GLAS ZATULI, NE BODI BULLY!

23. februar - Dan boja proti vrstniškem nasilju

(foto: Društvo SOS telefon)
(foto: Društvo SOS telefon)

Pri Društvu Parada ponosa so letos znotraj programa Naslavljanje vrstniškega nasilja pripravili posebno kampanjo, s katero želijo nasloviti temo medvrstniškega nasilja v Sloveniji. Žrtve tovrstnega naslija so najpogosteje osebe, ki pripadajo marginaliziranim skupinam.

Društvo parada ponosa ob obeležitvi dneva proti vrstniškemu nasilju vabi šole in izobraževalne institucije, da pri pouku oz. znotraj svojih aktivnosti izpostavijo temo bullyinga.

Tudi Aleksander Verhovšek, ravnatelj 3. osnove šole v Celju, potrjuje, da je medvrstniško nasilje prisotno. Ker pa si vsi želijo, da tovrstnega nasilja med otroki in mladostniki ne bi bilo, se na šoli trudijo, da ga kar se da uspešno preprečujejo. 

Ravnatelj pojasnjuje, da se medvrstniško nasilje dandanes pojavlja v drugačnih oblikah kot smo bili tega vajeni pred leti oz. desetletji. Nekoč je bilo v šolah bolj prisotno fizično nasilje. Spori med vrstniki so ponavadi rezultirali v fizično suvanje oz. obračunavanje s pestmi. 

S porastom sodobnih tehnologij pa so se začele pojavljati tudi nove oblike nasilja ali bullyinga. Dandanes se na šolah soočajo predvsem z nasiljem, ki se vrši s pomočjo telefonov, spletnih aplikacij in socialnih omrežij. Kot pravi Aleksander Verhovšek, je problem pri novodobnih oblikah medvrstniškega nasilja predvsem ta, da ga težje zaznamo. Otroci in mladostniki imajo preko digitalnih naprav namreč dostop do različnih vsebin, ki ostanejo skrite tako pedagoškim delavcem kot tudi staršem. 

"Velikokrat se zgodi, da o takšnih oblikah medvrstnoškega nasilja izvemo, ko je že zelo pozno oz. ko stvari grejo že zelo daleč, tako da je to bistvena težava modernega šolstva," pojasnjuje Verhovšek.

Pri ustavljanju medvrstniškega nasilja ima ključno vlogo šola. Njena naloga je predvsem, da na različne načine ozavešča o tovrstni problematiki. Tudi na 3. osnovni šoli v Celju skrbijo za to, da otroke in mladostnike z različnimi delavnicami in izobraževanji ozaveščajo o tovrstni problematiki. Kot poudarja Verhovšek, otroke in mladostnike na delavnicah učijo predvsem o tem, da morajo biti pozorni na to kaj počnejo, kako se na spletu obnašajo ter kaj je dovoljeno in kaj ne. 

Verhovšek poudarja, da je razlika v nasilju, ki je prisotno danes in nasilju, ki je bilo prisotno pred leti, predvsem ta, da se danes to ne dogaja samo v času pouka, temveč se nadaljuje tudi izven šolskih prostorov. Otroci in mladostniki so namreč na spletu prisotni preko celega dneva. Nasilje se velikokrat stopnjuje do te mere, da se oblikujejo cele skupine, ki se osredotočijo na posameznika in nad njim izvajajo bullying.

Tovrstno nasilje se v največji meri dogaja pri učencih, ki obiskujejo višje razrede in se  ponavadi začne s kakšnimi neprimernimi opazkami na račun videza ipd. To potem velikokrat zaide v povsem neprimerne vode, kjer pa nasilnež začne krepko posegati v posameznikovo osebno integriteto.

Kot pravi Verhovšek, žrtev, ki se čuti zelo ogroženo, zelo velikokrat sama poišče pomoč ter se zaupa šolski svetovalni delavki oz. delavcu. Vendar je to ponavadi takrat, ko so stvari že precej kompleksne za reševanje in je v zadevo vključena že večja skupina otrok oz. mladostnikov.

"Še posebej moramo tukaj biti pozorni, tako mi kot tudi starši, da otroka usmerjamo v oblike dejavnosti v prostem času, ki niso povezane izključno s telefoni in računalniki," še poudari ravnatelj 3. oš Celje, Aleksander Verhovšek.

Na spletni strani Preseganje kulture poniževanja lahko mladi anonimno delijo svoje izkušnje z medvrstniškim nasiljem ali si preberejo izpovedi tistih, ki so takšno vrsto nasilja že doživeli in svojo izkušnjo delijo z drugimi.

Prav tako lahko na spletnem portalu #tosemjaz, s pomočjo izkušenih svetovalcev, poiščejo odgovore na vprašanja o spolnosti, odnosih, duševnem zdravju, medvrstniškem nasilju ipd. (TJ)